Začetna javna ponudba (IPO) je postopek, s katerim zasebno podjetje prvič izda delnice javnosti. IPO, znan tudi kot 'javna objava', podjetje spremeni iz zasebnega in upravljanega podjetja v podjetje, ki je v lasti javnih delničarjev. IPO je pomembna stopnja rasti številnih podjetij, saj jim omogoča dostop do javnega trga kapitala ter povečuje njihovo verodostojnost in izpostavljenost. Postati javni subjekt pa vključuje tudi pomembne spremembe za podjetje, vključno z izgubo prilagodljivosti in nadzora nad vodstvom. V nekaterih primerih je IPO lahko edino sredstvo za financiranje hitre rasti in širitve. Na odločitev za objavo včasih vplivajo tvegani kapitalisti ali ustanovitelji, ki želijo unovčiti svoje zgodnje naložbe.
znak zodiaka za 4. februar
Prirejanje IPO je zelo dolgotrajen in drag postopek. Podjetje, ki se zanima za javno objavo, mora pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC) zaprositi za dovoljenje za prodajo delnic javnosti. Postopek registracije SEC je precej zapleten in zahteva, da podjetje potencialnim vlagateljem razkrije veliko podrobnih informacij. Postopek IPO lahko traja le šest mesecev ali celo dve leti, v tem času pa pozornost vodstva odvrne od današnjih operacij. Podjetje lahko stane tudi med 50.000 in 250.000 dolarji za stroške zavarovanja, pravne in računovodske stroške ter stroške tiskanja.
Na splošno je objava javnih del ogromno, odločitev za objavo pa zahteva temeljit premislek in načrtovanje. Strokovnjaki priporočajo, da lastniki podjetij najprej preučijo vse možnosti (na primer zavarovanje tveganega kapitala, oblikovanje komanditne družbe ali skupnega vlaganja ali prodajo delnic z zasebnim plasiranjem), preučitev sedanjih in prihodnjih kapitalskih potreb ter zavedajo se, kako bo IPO vplival razpoložljivost prihodnjega financiranja.
Po Jennifer Lindsey v svoji knjigi Podjetniški vodič po kapitalu , idealen kandidat za IPO je majhno do srednje veliko podjetje v nastajajoči industriji z letnimi prihodki najmanj 10 milijonov dolarjev in stopnjo dobička več kot 10 odstotkov prihodkov. Pomembno je tudi, da ima podjetje stabilno poslovodno skupino, letno rast vsaj 10 odstotkov in kapitalizacijo, ki ne presega 25 odstotkov dolga. Podjetja, ki izpolnjujejo ta osnovna merila, morajo še vedno skrbno določiti čas za svoj IPO, da dobijo kar največ koristi. Lindsey je predlagala, da gre v javnost, ko so delniški trgi dovzetni za novo ponudbo, industrija hitro raste in podjetje potrebuje dostop do večjega kapitala in javnega priznanja, da bi podprlo svoje strategije za širitev in rast.
PREDNOSTI JAVNOSTI
Primarna prednost, ki jo bo podjetje pridobilo z začetno javno ponudbo delnic, je dostop do kapitala. Poleg tega kapitala ni treba odplačevati in ne vključuje obresti. Edina nagrada, ki jo vlagatelji IPO iščejo, je povečanje njihove naložbe in morebiti dividende. Poleg takojšnjega vlivanja kapitala, ki ga zagotovi IPO, lahko podjetje, ki postane javno, tudi lažje pridobi kapital za prihodnje potrebe z novimi ponudbami delnic ali ponudbami javnega dolga. S tem povezana prednost IPO je tudi v tem, da ustanoviteljem podjetja in tveganim kapitalistom omogoča, da izkoristijo svoje zgodnje naložbe. Te delnice lastniškega kapitala je mogoče prodati kot del IPO, v posebni ponudbi ali na prostem trgu nekaj časa po IPO. Vendar se je pomembno izogniti dojemanju, da lastniki želijo rešiti potopljeno ladjo, sicer IPO verjetno ne bo uspel.
Druga prednost IPO je povečana ozaveščenost podjetja o javnosti. Tovrstna pozornost in oglaševanje lahko vodita do novih priložnosti in novih strank. Kot del postopka IPO se informacije o podjetju tiskajo v časopisih po vsej državi. Vznemirjenje ob IPO lahko povzroči tudi večjo pozornost v poslovnem tisku. Obstajajo številni zakoni, ki zajemajo razkritje informacij med postopkom IPO, zato morajo biti lastniki podjetij previdni, da se ne razveselijo javnosti. S tem povezana prednost je tudi v tem, da ima javno podjetje lahko večjo verodostojnost svojih dobaviteljev, kupcev in posojilodajalcev, kar lahko vodi k izboljšanju kreditnih pogojev.
Še ena prednost javnega vključevanja je sposobnost uporabe zalog v kreativnih spodbudnih paketih za vodstvo in zaposlene. Ponudba delnic delnic in delniških opcij kot del odškodnine lahko podjetju omogoči, da privabi boljše vodstvene talente in jih spodbudi k dobremu poslovanju. Zaposleni, ki postanejo delniški lastniki delniškega načrta, so lahko motivirani s sodelovanjem pri uspehu podjetja. Končno, prva javna ponudba zagotavlja javno vrednotenje podjetja. To pomeni, da bo podjetje lažje sklepalo združitve in prevzeme, ker lahko ponudi delnice in ne denar.
POMANJKLJIVOSTI JAVNOSTI
Največje slabosti, ki jih prinaša objava javnosti, so stroški in čas. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo vodstvo podjetja med celotnim postopkom IPO, ki lahko traja tudi dve leti, verjetno zasedeno le malo. Lastnik podjetja in drugi najvišji menedžerji morajo pripraviti izjave o registraciji za SEC, se posvetovati z investicijskimi bankirji, odvetniki in računovodji ter sodelovati pri osebnem trženju delnic. Mnogi menijo, da je to izčrpen postopek in bi raje preprosto vodili svoje podjetje.
IPO je izjemno drag. Pravzaprav ni neobičajno, da podjetje za pripravo in objavo ponudbe plača med 50.000 in 250.000 USD. V svojem članku za Prenosni MBA iz financ in računovodstva , Paul G. Joubert je opozoril, da lastnik podjetja ne bi smel biti presenečen, če stroški IPO zahtevajo med 15 in 20 odstotki prihodka od prodaje delnic. Nekateri glavni stroški vključujejo provizijo vodilnega zavarovalca; neposredni stroški pravnih storitev, računovodskih storitev, stroškov tiskanja in osebnega tržnega 'show show' s strani menedžerjev; .02-odstotni stroški prijave pri SEC; pristojbine za stike z javnostmi za krepitev podobe podjetja; plus stalni pravni, računovodski, vložni in poštni stroški. Kljub takim stroškom je vedno mogoče, da bo nepredvidena težava iztirila IPO, preden bo prišlo do prodaje delnic. Tudi ko pride do prodaje, večina zavarovateljev ponudi delnice IPO po znižani ceni, da se zagotovi gibanje delnic navzgor v obdobju, ki sledi neposredni ponudbi. Učinek tega popusta je prenos bogastva od začetnih vlagateljev k novim delničarjem.
Druge slabosti vključujejo izgubo zaupnosti, prilagodljivosti in nadzora javnega podjetja. Predpisi SEC zahtevajo, da javna podjetja javnosti objavijo vse podrobnosti o poslovanju, vključno z občutljivimi informacijami o svojih trgih, stopnjah dobička in prihodnjih načrtih. Nešteto težav in konfliktov se lahko pojavi, ko vsi, od konkurentov do zaposlenih, vedo vse o notranjem delovanju podjetja. Z redčenjem deležev prvotnih lastnikov podjetja javni nadzor tudi daje manjšemu nadzoru nad vsakodnevnim poslovanjem. Veliki delničarji lahko zaprosijo za zastopanje v upravnem odboru in mnenje o načinu vodenja družbe. Če je dovolj delničarjev nezadovoljno z vrednostjo delnic družbe ali prihodnjimi načrti, lahko začnejo prevzem in odvzem upravljanja. Razredčevanje lastništva zmanjšuje tudi fleksibilnost vodstva. Ni mogoče tako hitro in učinkovito sprejemati odločitev, ko mora odbor odobriti vse odločitve. Poleg tega predpisi SEC omejujejo sposobnost vodstva javnega podjetja, da trguje z delnicami in se z zunanjimi stranmi pogovarja o poslovanju podjetja.
Tudi javni subjekti se soočajo z dodatnim pritiskom, da bi pokazali močno kratkoročno uspešnost. O zaslužkih poročajo četrtletno, delničarji in finančni trgi pa si vedno želijo dobrih rezultatov. Na žalost so dolgoročne odločitve o strateških naložbah morda bolj prednostne kot trenutne številke. Dodatne zahteve glede poročanja za javna podjetja dodajajo tudi stroške, saj bo podjetje verjetno moralo izboljšati računovodske sisteme in dodati osebje. Javni subjekti se srečujejo tudi z dodatnimi stroški, povezanimi z urejanjem odnosov z delničarji.
POSTOPEK JAVNOSTI
Ko se podjetje odloči za javno objavo, je prvi korak v postopku IPO izbira zavarovatelja, ki bo posrednik med podjetjem in kapitalskimi trgi. Joubert je priporočil, da lastniki podjetij zaprosijo za predloge številnih investicijskih bank, nato pa ponudnike ocenijo na podlagi njihovega ugleda, izkušenj s podobnimi ponudbami, izkušenj v industriji, distribucijski mreži, evidenc o podpori po ponudbi in vrste dogovora . Drugi dejavniki vključujejo oceno ponudnika podjetja in priporočeno ceno delnice.
Obstajajo tri osnovne vrste dogovorov o prevzemu zavarovanja: najboljši napor, kar pomeni, da se investicijska banka ne zaveže, da bo kupila delnice, ampak se strinja, da si bo čim bolj prizadevala za čim večjo prodajo; vse ali nič, kar je podobno najboljšim prizadevanjem, le da se ponudba prekliče, če se vse delnice ne prodajo; in trdno zavezo, kar pomeni, da investicijska banka vse delnice kupi sama. Trdna zaveza je verjetno najboljša za mala podjetja, saj prevzemnik tvega, da delnic ne bo prodal. Ko je izbran vodilni zavarovalnik, bo to podjetje oblikovalo skupino drugih zavarovalcev in posrednikov, ki mu bodo pomagali doseči široko distribucijo delnic.
Naslednji korak v postopku IPO je ustanovitev skupine za prevzem zavarovalnih pogodb, ki jo sestavljajo odvetniki, neodvisni računovodje in finančni tiskar. Odvetniki zavarovalnic pripravijo vse pogodbe, medtem ko odvetniki podjetja svetujejo vodstvu glede izpolnjevanja vseh predpisov SEC. Računovodje izdajajo mnenja o računovodskih izkazih podjetja, da bi pomirili potencialne vlagatelje. Finančni tiskalnik skrbi za pripravo prospekta in drugih pisnih orodij, vključenih v trženje ponudbe.
Po sestavi ekipe, ki bo opravila IPO, mora podjetje pripraviti začetno izjavo o registraciji v skladu s predpisi SEC. Glavni del izjave o registraciji je prospekt, ki vsebuje podrobne informacije o podjetju, vključno z računovodskimi izkazi in analizo poslovodstva. Analiza upravljanja je morda najpomembnejši in najbolj zamuden del procesa IPO. V njem morajo lastniki podjetij hkrati razkriti vsa potencialna tveganja, s katerimi se sooča podjetje, in prepričati vlagatelje, da gre za dobro naložbo. Ta odsek je navadno zelo skrbno oblikovan in ga odvetniki pregledajo, da se zagotovi skladnost s pravili SEC o resničnem razkritju.
Pravila SEC glede javne ponudbe delnic vsebujejo dva glavna zakona: Zakon o vrednostnih papirjih iz leta 1933 in Zakon o vrednostnih papirjih iz leta 1934. Prvi se nanaša na registracijo IPO pri SEC za zaščito javnosti pred goljufijami, drugi pa ureja podjetja po objavi, opiše postopke registracije in poročanja ter določi zakone o trgovanju z notranjimi informacijami. Po zaključku izjave o prvi registraciji se pošlje SEC v pregled. Med postopkom pregleda, ki lahko traja do dva meseca, odvetniki podjetja ostanejo v stiku s SEC, da se seznanijo z vsemi potrebnimi spremembami. V tem času morajo računovodske izkaze podjetja revidirati neodvisni računovodje v skladu s pravili SEC. Ta revizija je bolj formalna kot običajni računovodski pregled in vlagateljem daje veliko višjo stopnjo zagotovila glede finančnega stanja podjetja.
V celotnem obdobju pregleda SEC - ki se včasih imenuje 'ohlajanje' ali 'tiho' obdobje - podjetje začne tudi nadzorovano prizadevati za trženje ponudbe. Podjetje potencialnim vlagateljem razdeli predhodni prospekt, lastniki podjetij in najvišji menedžerji pa potujejo naokoli, da bi osebno predstavili gradivo v tako imenovanih 'road showih'. Pomembno pa je opozoriti, da poslovodstvo v obdobju pregleda SEC ne more razkriti nobenih dodatnih informacij, razen tistih, ki jih vsebuje prospekt. Druge dejavnosti, ki se odvijajo v tem času, vključujejo vložitev različnih obrazcev z različnimi državami, v katerih se bodo zaloge prodale (različne državne zahteve so znane kot „zakoni o modrem nebu“), in organiziranje sestanka skrbnega pregleda, da se zadnjič pregledajo računovodski izkazi.
Na koncu obdobja ohlajanja SEC pripombe na prvotno izjavo o registraciji. Nato mora podjetje nasloviti pripombe, se strinjati s končno ponudbeno ceno delnic in vložiti končno spremembo izjave o registraciji. Tehnično naj bi dejanska prodaja delnic začela veljati 20 dni po vložitvi končne spremembe, vendar SEC običajno podjetjem odobri pospešek, tako da začne veljati takoj. To pospeševanje izhaja iz spoznanja SEC, da se lahko delniški trg v 20-dnevnem obdobju močno spremeni. Nato se izvede dejanska prodaja delnic, ki se začne na dan uradne ponudbe in traja sedem dni. Vodilni investicijski bankir nadzoruje javno prodajo vrednostnega papirja. V obdobju ponudbe lahko investicijski bankirji 'stabilizirajo' ceno vrednostnega papirja z nakupom delnic na sekundarnem trgu. Ta postopek se imenuje vezava in se lahko nadaljuje še deset dni po uradnem datumu ponudbe. Investicijski bankirji lahko ponudbo podprejo tudi s prekomerno dodelitvijo ali prodajo do 15 odstotkov več zalog, kadar je povpraševanje veliko.
Po uspešni ponudbi se zavarovalnik sestane z vsemi strankami, da razdeli sredstva in poravna vse stroške. Takrat ima prenosni agent dovoljenje za posredovanje vrednostnih papirjev novim lastnikom. IPO se zaključi s prenosom zaloge, vendar pogoji ponudbe še niso zaključeni. SEC zahteva vložitev številnih poročil o ustrezni porabi sredstev, kot je opisano v prospektu. Če se ponudba iz kakršnega koli razloga zaključi, zavarovalnik sredstva vrne vlagateljem.
IZBOLJŠANJE MOŽNOSTI ZA USPEŠNO IPO
Za večino podjetij se odločitev za javno objavo sčasoma sprejema postopoma, saj se zaradi sprememb v uspešnosti podjetja in kapitalskih potrebah IPO zdi bolj zaželen in potreben. Toda številna podjetja zaradi pomanjkanja načrtov še vedno ne uresničijo svojih načrtov za prodajo zalog. V članku za Podjetnik , David R. Evanson je opisal številne korake, ki jih lahko lastniki podjetij sprejmejo za izboljšanje možnosti IPO, še preden je njihovo podjetje uradno razmislilo o objavi. En korak vključuje oceno in ukrepanje za izboljšanje podobe podjetja, ki jo bodo vlagatelji natančno preučili, ko bo čas za IPO. Prav tako se je treba preoblikovati v korporacijo in začeti voditi podrobne finančne evidence.
Drug korak, ki ga lahko lastniki podjetij storijo vnaprej in pripravijo svoja podjetja na javno objavo, je dopolnitev upravljanja z izkušenimi profesionalci. Vlagatelji radi vidijo vodstveno ekipo, ki v industriji ustvarja zaupanje in spoštovanje in je lahko vir inovativnih idej za prihodnjo rast. Oblikovanje tovrstne vodstvene ekipe lahko zahteva, da lastnik podjetja zaposli zunaj svoje lokalne mreže poslovnih sodelavcev. To lahko vključuje tudi pripravo donosnih načrtov za zaslužke, da bi privabili in obdržali vrhunske talente. Podobno bi se moral lastnik podjetja lotiti sestave trdnega upravnega odbora, ki bo podjetju lahko pomagal maksimirati vrednost za delničarje, ko bo postalo javni subjekt. Koristno je tudi, da lastnik podjetja že pred načrtovanjem IPO začne navezati stike z investicijskimi bankami, odvetniki in računovodji. Leta 1997 je Evanson priporočil uporabo ene od računovodskih družb 'Big Six', ki temelji na njihovem zanesljivem ugledu na nacionalni ravni. Na žalost je bil ugled teh podjetij v letih 2001 in 2002 dosežen s številnimi odmevnimi stečajnimi postopki. Sledili so resni očitki o računovodskih prevarah, ki so se razširile tudi na podjetja, ki so propadla, na njihova računovodska podjetja 'Big Six'. Leta 2005 so se zmanjšale vrste računovodskih podjetij 'velike šesterice'. Preostala računovodska podjetja 'velike četverke' so: Deloitte & Touche, Ernst & Young, KPMG Peat Marwick in PricewaterhouseCoopers.
Podjetjem, ki se zanimajo za morebitno javno objavo, svetujemo, naj začnejo delovati kot velika korporacija že pred IPO. Čeprav je veliko poslov, ki vključujejo mala podjetja, sklenjenih z neformalnim stiskom rok, vlagatelji radi vidijo vzorec formalnih, profesionalnih pogodb s kupci, dobavitelji in neodvisnimi izvajalci. Naklonjeni so tudi formalnim kadrovskim programom, vključno s postopki zaposlovanja, pregledi uspešnosti in načrti ugodnosti. Prav tako je za podjetja pomembno, da zaščitijo svoje edinstvene izdelke in ideje tako, da po potrebi zaprosijo za patente in blagovne znamke. Vsi ti koraki, če jih sprejmete vnaprej, lahko pomagajo podjetjem olajšati prehod v javni subjekt.
Hitrost IPO je dosegla vrhunec leta 1999, ko je javno objavilo rekordnih 509 podjetij, ki so zbrale 66 milijard dolarjev brez primere. IPO vročino so spodbujali 'dotcomi' ali nova internetna podjetja, ki so v tem letu predstavljala 290 začetnih javnih delnic. Ta novonastala podjetja so se javno javila, da bi izkoristila edinstveno klimo na borzi, saj so vrtoglavi vlagatelji, ki so poskušali ujeti naslednjo modno muho, niso zahtevali veliko dobičkonosnosti. Nova internetna podjetja z omejenimi izkušnjami so lahko uporabila javne trge kot obliko tveganega kapitala. Dejansko so nove izdaje delnic v dotcomih v prvem dnevu trgovanja leta 1999 v povprečju poskočile za 70 odstotkov. Vendar pa so sredi leta 2000 investitorji zaradi upada tehnološkega nacionalnega združenja avtomatiziranih kotacij trgovcev z vrednostnimi papirji (NASDAQ) vlagatelje bolj previden in dramatično spremenil položaj internetnih IPO. Študije so pokazale, da je 40 odstotkov visokotehnoloških IPO v tistem času trgovalo pod prvotno ponudbeno ceno. Kot rezultat tega se je 52 podjetij odločilo, da bodo v prvih šestih mesecih leta 2000 preklicale ali odložile svoja javna javna naročila. V prvih 10 mesecih leta 2005 je bilo izvedenih 147 IPO-jev, manj kot leta 2004 (331), vendar skoraj dvakrat več kot tam leta 2003 (75). Lastniki podjetij morajo pozorno spremljati tržne razmere in zagotoviti, da so njihova podjetja dobro postavljena in da imajo velike možnosti za dolgoročno sposobnost preživetja, preden se vključijo v IPO.
BIBLIOGRAFIJA
'Letni pregled IPO za leto 2005' IPOHome, Renaissance Capital. Na voljo od http://www.ipohome.com/marketwatch/review/2005main.asp Pridobljeno 15. marca 2006.
Dragi, Jason. Odločitev o IPO, zakaj in kako podjetja postanejo javna . Edward Elgar Publishing, 2004.
Evanson, David R. 'Javna šola: Učenje, kako se pripraviti na IPO.' Podjetnik . Oktober 1997.
Joubert, Paul G. 'Going Public.' Prenosni MBA iz financ in računovodstva . Wiley, 1992.
Lardner, James in Paul Sloan. 'Anatomija bolnih IPO-jev.' Ameriške novice in svetovno poročilo . 29. maj 2000.
Lindsey, Jennifer. Podjetniški vodič po kapitalu: tehnike dokapitalizacije in refinanciranja novih in rastočih podjetij . Prubus, 1986.
MacAdam, Donald H. Zagon na IPO . Xlibris Corporation, 2004. O'Brien, Sarah. 'Rdeči trak je rekel, da davi IPO za mala podjetja.' Novice o naložbah . 9. julij 2001.
Tucker, Andy. 'IPO pred nami? Poskusite s temi koraki, da se izognete oviram. ' Business First-Columbus . 17. marec 2000.
